Ogrevanje z lesom je skoraj zagotovo najstarejša oblika ogrevanja na svetu. Ravno spoznanje, da se s pomočjo oblek in ognja lahko grejemo, je bistveno pripomoglo h hitremu razvoju človeštva v prazgodovini. Vse do 20. stoletja je les ostal primarno sredstvo za ogrevanje, že prej pa ga je ponekod začel izpodrivati premog. Z razvojem naftne industrije se je razširilo tudi ogrevanje z nafto ali zemeljskim plinom. Kmalu pa so cene fosilnih energentov poskočile in ogrevanje z lesno biomaso je spet pridobilo na priljubljenosti.
Danes je ogrevanje z lesom zelo razširjeno in predstavlja velik delež centralnih ogrevalnih naprav. Poleg teh pa se ogromno uporabljajo tudi kamini in kaminske peči na drva. Zlasti pri večjih hišah omogoča kamin odlično dopolnilno sredstvo za dogrevanje bivalnih prostorov v zimskem času. Zelo dobro se obnese tudi v kombinaciji s toplotno črpalko ali rekuperatorjem toplote iz izpuščenega zraka, tako da črpalka skrbi za centralno ogrevanje in sanitarno vodo, kamin pa segreva bivalne prostore – kuhinjo, dnevno sobo in druge pritlične površine.
Poleg funkcije ogrevanja ima kamin tudi estetsko funkcijo in nadomešča prisotnost nekdanjega odprtega ognjišča. Okoli kamina se je zelo prijetno družiti zlasti v zimskem času, ko nas njegova toplota prijetno pogreje po zunanjih aktivnostih na snegu. Kaminske peči na drva imajo podobno vlogo. Na njih se da pri nekaterih modelih tudi kaj skuhati, saj imajo določene kaminske peči na drva tudi kuhalno ploščo. Zlasti pa se kaminske peči razlikujejo v tem, da niso vgrajene v zid, ampak so nanj le naslonjene, lahko pa so tudi samostoječe. Pri njih je potrebno poskrbeti le za odvod dima v dimniški jašek, kar se po navadi stori s kovinsko povezovalno cevjo. Včasih ima notranja dimniška cev vgrajen tudi nekakšen radiator, ki poveča skupno površino z zrakom in tako še izboljša prehajanje toplote v notranjost.