Delitev premoženja v primeru zakonske razveze

V današnjem času smo lahko priča številnim razpadom zakonov. Vzroki so lahko različne narave. Ob tem pa se pojavlja izjemno pogosto vprašanje, kako bo potekala delitev premoženja. To lahko predstavlja kar veliko težavo, še posebej pa v primeru, ko se zakonca ne moreta sporazumno odločiti o tem, kako si bosta premoženje razdelila.

Delitev premoženja zakoncev se na splošno deli na skupno in na posebno. Če se zakonska zveza konča, potem se razdeli le skupno premoženje. Posebno premoženje zakonca v tem primeru ni predmet delitve. Ta namreč ostane povsem v njegovi lasti. Z njim pa lahko v nadaljevanju tudi prosto razpolaga. Posebno premoženje v tem primeru pa predstavlja premoženje, ki ga je eden od zakoncev imel pred oziroma ob sklenitvi zakonske zveze. V ta sklop sodi tudi premoženje, ki ga je zakonec dobil na drugačen način.

To v praksi na primer pomeni, da ga je dobil z darilom, dediščino, preživnino, zavarovalnino, odškodnino za nepremoženjsko škodo ter podobno. Skupno premoženje pa predstavlja premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Ko zveza še traja, se posebno in skupno premoženje pogosto prelivata.

Odškodnina za prometno nesrečokdaj nam ta pripada

V primeru prometne nesreče, v kateri smo bili udeleženi, smo lahko upravičeni do posebne odškodnine, ki se imenuje odškodnina za prometno nesrečo. Do nje smo lahko upravičeni v več primerih. V prvi vrsti smo do nje upravičeni, če smo se poškodovali kot sopotnik, če smo se poškodovali kot pešec, kolesar ali pa motorist. V nadaljevanju smo do nje upravičeni tudi v primeru, če smo se poškodovali v nesreči po tuji krivdi, če smo se poškodovali in smo za nesrečo odgovorni sami in če smo se poškodovali v nesreči, ki jo je povzročila neznana oseba.

Odškodnina za prometno nesrečo pa je lahko odvisna tudi od tega, kako hitro bomo reagirali v primeri nesreče, v kateri smo udeleženi.